fbpx
Odrasli
Otroci
Kraj:

 

Zgornja Savinjska dolina


leži v severnem delu Slovenije. Državna meja z Republiko Avstrijo teče po hrbtu Olševe, nakar preide
na greben Smrekovškega pogorja. Na jugu teče meja po temenu Dobrovelj in Menine, ki Zgornjo Savinjsko dolino ločita od
Spodnje Savinjske in Tuhinjske doline. Na zahodu poteka meja po prelazu Črnivec, naprej na Krajnsko Reber, veliko Planino ter
preko prevala Presedlaj na Ojstrico. Od tu teče po vršnem grebenu Grintavcev do Skute in od tam proti severu do Mrzle gore.
Tu pride nazaj na avstrijsko mejo in po njej teče do Pavličevega sedla, nakar se obrne proti vzhodu in pride nazaj na Olševo.
Upravno tvorijo Zgornjo Savinjsko dolino občine Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Rečica ob Savinji in Solčava.
Območje meri 507 km2 in šteje dobrih 16.000 prebivalcev.

[Alpska dolina-Zgornje Savinjska dolina] klikni

REČICA SKOZI ČAS

(avtor Jože Tlaker)

Naše ozemlje je bilo naseljeno že v predrimski dobi. Prvi pisni viri ga omenjajo v 12. in 13. stoletju, ko je ozemlje, ki ga danes imenujemo Zgornja Savinjska dolina, po volji nemških plemičev Chagerjev pripadlo oglejskemu patriarhatu. Patriarhi so kar trikrat zborovali v našem kraju, ki so mu ljubkovalno rekli »villa nostra«. Prvič leta 1173, ko so dodelili obširne vinograde Žičkemu samostanu in s tem pripomogli k telesnemu okrepčilu tamkajšnjih belih menihov kartuzijanov, da so lahko prepisovali premnoge knjige in na ta način širili kulturo. Leta 1231 pa je bil na Rečici znameniti sodni zbor z obsodbo dveh kmetov iz Vologa. Tako si je naš kraj že v srednjem veku ustvaril sloves materialnega podpiranja kulture in razvoja sodne oblasti, sredi 14. stoletja pa je bil že uveljavljen trg s trškimi pravicami za podložnike benediktinskega samostana Gornji Grad.
ZA VEČ INFORMACIJ KLIKNI....